Bila je hiša...

...in danes je hiša.

Bila je hiša v kateri so se oblikovali ljudje in se razvijale obrti.

Prababica in pradedek, šivilja in krojač, sta imela dva sinova. Oba sta bila v času vojne vpoklicana v vojsko. Vrnil se je le eden, čevljar.
Na bregu si je z dekletom, ki se je v Svečini učilo za kuharico, ustvaril dom z majhno kmetijo s sadovnjakom, vinogradom in njivami. Rodile so se jima tri hčerke.
Ena je rdečo nit družinske tradicije potegnila v oblikovanje oblek, druga je oblikovalsko žilico prelila v besede, hrano in okrasje, tretja je prevzela in nadgradila kuharsko in vrtnarsko tradicijo. Ostala je na bregu in z njenim možem sta nanj prišla še gradbeniško oko in roka.

Otroci teh hčera smo stopili skupaj in iz korenin stare hiše na bregu povlekli rdečo nit v sedanjost.

Lepota kraja, sonce tega brega, poti med vinogradi in gostoljubje povabijo človeka vase.
Nina gostiteljica
Tukaj sem pretekel vse griče in doline, presmučal vse okoliške strmine, tukaj je bila vedno dobra energija.
Andrej gostitelj
Ležanje v travi, sonce na obrazu, temno nebo pred nevihto, dolgi sprehodi - na bregu se resnično počutim doma.
Andreja gostiteljica
V vseh letnih časih te sprehod po poteh med vinogradi, polji, sadovnjaki, pašniki in gozdovi poveže z občutkom živosti.
Nina gostiteljica
Ob obisku Toskane mi je postalo dokončno jasno, da bi si želel obnoviti našo domačijo in pokazati ta delček sveta tudi turistom željnih pristnih krajev, pristnih ljudi ter dobrega vina.
Andrej gostitelj
Vinogradi na vsakem koraku in vedno bose noge...
Andreja gostiteljica